sreda, 13. maj 2009

Priprave na DM tek

Sem se odločila, da se letos prijavim na DM tek, za začetek, na 5 km. Sedaj pridno treniram slabih 14 dni in danes sem izpeljala prvi test.


Zadala sem si cilj, da pretečem 5 km (seveda, če ne gre pa hodim) in da vidim koliko časa potrebujem za dosego tega cilja.


Zelo zelo ponosna sem nase in skoraj ne morem verjeti, ampak sem pretekla, ja pretekla 5 km in v 34 minutah. Jst mislim, da je to odličen rezultat. Vedeti morate, da je to tek po ravnini, tam sicer tečemo na Rožnik - hrib. Bomo vidli.


Drugi teden pa opravim drugi test in sicer tek na Golek. Tisti, kateri ne veste je to cca 4km v hrib. Pa bomo vidli kako mi bo danes teden šlo.

četrtek, 23. april 2009

Potovanje z avtodomom

Noro...



Dragi moji piški in sončki, mucki in šuški. Dobro veste kdo ste. Imam nalogo za nekatere člane. Tisti, ki nameravate diplomirati, morate to storiti pred 01.09.2009 in isto velja za tiste, ki mislite narediti pravosodni izpit. Kajti...



V začetku septembra moramo obvezno iti na potovanje (16 dni) z avtodomom. Pravkar sem bili priča odhodu skupinici prijateljev (moj bratec in družbica), ki so se podali na 10 dnevno potovanje.



Malo, za lušt, vam pokažem slikico avtodoma, slikanega pred hišo. Sedaj si pa predstavljajte, da notri sedimo mi. Hm?

Kaj pravite?

Več slik vam ne pokažem, ker mora en del ostati neodkrit, bo potem slajše.

Aja, pa še pomagala sem pri pakiranju in sem imala že občutik, kot da grem jaz na potovanje. Noro dobri občutki.


Jst močno upam, da nam bo uspelo to doživetje izpeljati.

četrtek, 16. april 2009

Kmalu spet v London!!!

Sedaj pa pozdravi iz Krškega.

Z Uršo sma se srečno vrnili nazaj domov. Tam kjer je najlepše. Prav lepo je bilo, ko sem se vrnila na Golek.
Sedaj sva polne vtisov in vemo, da se bomo kmalu zopet vrnili v London, vendar na izlet, da ne bo pomote. Na poti domov sva ugotovili, da nisma niti približno videli vse, tako sva naredili že novi plan za naslenji obisk, mogoče še letos. Nikoli se ne ve.

Sedaj vam bom pa pokazala nekaj slik. Moram priznat, da sem jih zelo težko zbrala.
Muzej kjer so raztavljene, predstavljene stvari iz Ginessove knjige rekordov. Zgoraj vidite Mini Moris, ki je polepljen s Swarovskimi kamenčki. Noro.
Pa tukaj sem lahko dala roko v vodo, ki je bila takšne temparature, kot je bila voda, ko se je, kjer je potonil Titanik.
Iz te sodne dvorane smo vam z Uršo vsak večer pisale najine dogodivščine, ki so se zgodile skozi dan in noč.
Aja, ne vem če sem vam omenila, da sem v nekem lokalu srečala Justina Timberlaka. Full je bi prijazen. Povabil me je na pijačo, malo sva zaplesala, potem se ga še prosila za eno fotko, ker drugače mi nebi nbeden verjel. No, sedaj lahko verjamete. Full je sexy.

To vsi veste kaj je. Vsak, ki je v Londonu se mora slikati v eni izmed njihovih telefonskih govorilnic.To je zadnja narejena slika v/pred hostlom. To je bil najin host. Enkraten. V centru, poceni, čist, prijazen. Ko pridava ponovno v London greva v isti hostl.

Če poznate mene in Uršo in če veste kaj pomeni, če sva midve skupaj, potem veste, da feštanja ni manjkalo. To sma slikani v diskoteki, ki se nahaja v najinem hostu.

Zaključek:

Enkraten izlet. Hvala Urša, da si ta fenomenalen izlet delila z mano in me počastila s svojo prisotnostjo. Upam, da kmalu spet odhitiva v London in da greva skupaj.

Vsi, ki razmišljate o izletu v London, vam priporočam, da ne oklevate in se čim prej odpravite. Ne bo vam žal.

nedelja, 12. april 2009

London, 3 dan,

Bok,



zadnje javljanje iz Clink hostla:



po komaj treh urah spanja sma ponovno polne energije stopile v nov dan za raziskovanje Londona. Najprej sma se odpravile na ogled Buchinghamske palace. Ej strai pa kolk je blo folka. Tam ene 5 al pa 10 tisoc, raj je raj na rock Otoccu......... Ne, ne, ne gremo nazaj k palaci :). Dve uri pred menjavo straze vse prve vrste ze zasedene. Kljub gneci smo dobile super pozicijo, kjer nisva gledale menjavo straze ampak policiste pri razporejanju folka. Ugotovile smo kdo hlace nosi v Londonu - ZENSKE. Bogi policistek se je dolgo casa trudil da bi folk spravil za ograjo pa mu ni in ni uspelo, pride zenska in rece: "you can't stand here, go back now". In tako v nekaj sekundah vsi stojijo za ograjo.



Sledijo ogledi: Bond Street, eno palaco od bivse Diane, en kup vrtov pa parkov - matr so veliki.



Odpravimo se v Londonski center zabave. Stopimo v sedmo nadstropje in vidimo en kup folka, ki zapravljajo denar na raznih igralnih avtomatih: stelanje, golf, kosarka, ..... Na koncu tega nadstropja vidimo plesni avtomat. In tako celo uro zapravljama denar na tem avtomatu.



Sredi zime se midve talentke odlocima za Hop on, hop off bus tour (tisti rdeci busi brez strehe). To je predstavlja dve uri mrzlega vetra v laseh in solzice v oceh. Ampak bilo je super.



Nato se odpravimo v kitajsko cetrt na pozno kosilo ali bolje receno vecerjo, saj je bila ura ze 18:00. Po vecerji se odpravimo na sprehod po Piccadellyu in cez cas zacnema z iskanjem najine avtobusne postaje. Znajdema se v majhni neznani ulici in zagledama samopostrezno kitajsko restavracijo, kjer hrana potuje po tekocem traku. To je restavracija v katero sva zeleli iti na vecerjo pa se nama je zdela predalec. Ko zagledava tekoci trak padema v velik smeh.

Zdej se nama ne da vec pisat ker greva na zur.

Se vidimo jutri, pa-pa

sobota, 11. april 2009

London, 2.dan

Spet medve, londoncanke!!!

Norisnica!!!!

Vrjeli ali ne vstale ob 7.00 zjutraj. Se umile, sle na zajterk, ki je bil odlicen. Moramo priznati, da je kar veliko izbire, se nimamo za pritozevat.

Ze pred odprtjem Madame Tussauds je bila vrsta za vstop dolga cca 400m. Ja res je. Muzej je izpolnil vsa najina pricakovanja. Super smo se imele. Samo malo smo razocarane, ker Sabastjana Cavaza se vedno ni med njimi. :-( Obcasno sva se obnasali kot mali otroci. Pa saj nas nobeden ni poznal. Kos sva izopile iz muzeja se je cakalna vrsta povecala na dober kilometer. Ampak nic zato, to je London.

Kot, da ze nimamo dosti hoje, vsa se odlocili, da se sprehodiva po Regent's Parku, kjer sva se odlocili, da poisceva opice (baje da se sprehajajo tudi one), vendar se to ni zgodilo, nama je pa pot preckala samo veverica. Aja, sprehajali sva se kar uro in pol.

Na poti do Westministerske opatije sva srecala nenormalno veliko stevilo policistev, zaprte ceste, zaprte linije podzemne zeleznice in ko prideva "izpod zemlje" uzrema nenormalno veliko stevilo indijcev, ki se ravno danes odlocijo za proteste pred parlamentom. Zaradi varnosti smo se odlocile, da jo raje popihamo na drugo stran mesta.

Potem so se vrstili razni ogledi.

Ob kosilu smo se odlocile da obiscemo Covent Garden. To je zelela usoda. Zakaj?
Tu je prisotna ulicna zabava, zelo zivahno mesto. Nehote zagledava teater. Musical, ki je bil na sporedu nama ni najbolje ustrezal, sva pa zagledali, da se v enem izmed teatrov vrti musical Dirty dancing. Najprej sva mislila, da je ta teater na drugem koncu mesta ampak nama je prijazna gospa povedala da se ta teater nahaja za vogalom.
Prideva do teatra, vrsta. Nic novega. Pridno cakava. Po nekaj minutah stopiva pred okence s kartami in nam prijazni fant pove, da ima le dve karti se na razpolago. Slaba stran je ta, da sta sedeza nekoliko locena, vendar v isti vrsti. Aja, pa najboljsa pozicija. Z Urso se spogledava in karte so ze bile v najinih rokah.
Enkraten musical!!! Kaksni glasovi, kaksne koreografije, kaksna scena, pa da o igrlcih sploh ne govoriva. Smo totalno brez komentarjev.

Jutri je nov dan.
Jupi!!

petek, 10. april 2009

London, 1.dan

HHHeeeeejjjjjjjjjj!!!

Javljamo se iz Londona. Tukaj je ura 01.10h. Ja res, sele sedaj smo prispele v host in ze smo na racunalniku, kjer vam pisemmo, da v am povemo kaj vse se je danes zgodilo.

Kot prvo moramo povedati, da smo me ene Jackice, ki se totalno znajdemo v Londonu. Ampak res. Podzemne smo cist "pokopcale", pa tudi buse. Full fajn.

Danes nama je uspelo videt London Eye, seveda smo cakale malo manj kot eno uro, ampak kot je bilo vieti, je to nekaj povsem obicajnega v Londonu, se je zgodba ponovila tudi v London Aquariumu. se malo dlje smo cakale, amapk se je popolnoma splacalo. kaksni akvariji in morski psi, ribice, vse kar ti srce poyeli.
Vreme je bilo tko tko. Malo je dezevalo pa malo tudi ne. Ampak hvala bogu za palerine.

Za kosilo in vecerjo sva si kupili hod dog z ulice, ki pa ni nic posebnega. Bolj ali manj je zelo 'plasticen'.

Potem sva se ponovno odpravili na podzemno in obiskali muzej Belive it or not. Tuakj je predstavljeni primeri iz Ginnesove knjige rekordov, res noro. Vidle smo najvecjega cloveka, najtezjega, pa mini cooper iz 1.000.000 Swarovskih kristalov (naravna velikost).

Za piko na i, pa sva si ogledali musical Triller live od Michaela Jacksona. Noro, noro dobra predstava. Smo imela pa zopet nekoliko srece. Nehote smo zxagledale teater, vprasale za musical Triller in cez nekaj minut ze sedele na najboljsih sedezih (zadnji dve prosti mesti) Lyric Theatre.
To je bil najboljsi musical do se daj videnega. Ampak bomo vidli kaj bo jutri ko ponovno obisceva theater.

V glavnem imamo se fajn, nogice nas bolijo, ampak pred spanjem se skociva na cocteil v host bar. Mamo neko akcijo, pa se dober je.

Jutri se javimo ob podobnem casu, ce nam bo uspelo.

Aja, slik pa ne moreva nalozit ker ne gre. Pokazeva vse slike ko prideva v Krsko.

Pridni bodite. Medev bova.

Lepi pozdravi od
Urse in Mateje

nedelja, 08. marec 2009

Nike konvencija

V soboto, 7. in nedeljo 8.3. 2009 smo se s Klaro skupaj odpravili na 13.dan aerobike. Odločili sva se, da si bova kar sami, za praznik žena, 8.marec, podarili dva dneva švicanja, lepše povedano, dva dneva plesanja in aerobiranja. Mislim, da sem si do sedaj podarila najlepše darilo, kar sem si ga lahko.

Moram povedati, da je tukaj aerobika veliko težja in povsem drugačna, seveda mislim, v pozitivnem smislu. Jaz sem se kar namučila, da sem se naučila koreografijo, ki so nam jo prikazali inštruktorji.


Glede hip hopa pa tako. Zdej sem ponovno prišla, do spoznanja, da zelo močno pogrešam ta ples. Res je, da so bili na delavnicah sami plesalci, ki plešejo že vrsto let, ampak se me s Klaro nisva veliko obremenjevali s tem. Me smo samo uživale. Najbolj sem uživala pri Niki Kljun (Nikici). Ta ženskica pa zna plesat. Ko ona zapleše jo moraš gledati z odprtimi usti. Pa še bolj prikupna postane, ko kaj pove. Mislim, da ima super karakter, takšen kot stil plesa.

Res je bil to zelo lepo preživet vikend.

Je pa nastopila velika žalost, ko sva morali v nedeljo dopoldan domov, in zato sva obiskali le dve delavnici. Nedelja je bila še boljša kot sobota. To pa zato, ker v veliki dvorani ni bilo steparjev, pač pa ples. Ples, ples, ples.

Drugo leto sva se zmenili, da ostaneva tudi v nedeljo, celi dan. Aja, pa pozabila sem povedati, da sva v soboto obiskali vse delavnice. Bili sva do konca programa. Noro, ne?


P.S. Zgoraj je slika, kjer plešemo skupaj z Nikico. Dobro poglej, pa nas boš mogoče videl.