Nike konvencija

V soboto, 7. in nedeljo 8.3. 2009 smo se s Klaro skupaj odpravili na 13.dan aerobike. Odločili sva se, da si bova kar sami, za praznik žena, 8.marec, podarili dva dneva švicanja, lepše povedano, dva dneva plesanja in aerobiranja. Mislim, da sem si do sedaj podarila najlepše darilo, kar sem si ga lahko.

Moram povedati, da je tukaj aerobika veliko težja in povsem drugačna, seveda mislim, v pozitivnem smislu. Jaz sem se kar namučila, da sem se naučila koreografijo, ki so nam jo prikazali inštruktorji.


Glede hip hopa pa tako. Zdej sem ponovno prišla, do spoznanja, da zelo močno pogrešam ta ples. Res je, da so bili na delavnicah sami plesalci, ki plešejo že vrsto let, ampak se me s Klaro nisva veliko obremenjevali s tem. Me smo samo uživale. Najbolj sem uživala pri Niki Kljun (Nikici). Ta ženskica pa zna plesat. Ko ona zapleše jo moraš gledati z odprtimi usti. Pa še bolj prikupna postane, ko kaj pove. Mislim, da ima super karakter, takšen kot stil plesa.

Res je bil to zelo lepo preživet vikend.

Je pa nastopila velika žalost, ko sva morali v nedeljo dopoldan domov, in zato sva obiskali le dve delavnici. Nedelja je bila še boljša kot sobota. To pa zato, ker v veliki dvorani ni bilo steparjev, pač pa ples. Ples, ples, ples.

Drugo leto sva se zmenili, da ostaneva tudi v nedeljo, celi dan. Aja, pa pozabila sem povedati, da sva v soboto obiskali vse delavnice. Bili sva do konca programa. Noro, ne?


P.S. Zgoraj je slika, kjer plešemo skupaj z Nikico. Dobro poglej, pa nas boš mogoče videl.