Nike konvencija

V soboto, 7. in nedeljo 8.3. 2009 smo se s Klaro skupaj odpravili na 13.dan aerobike. Odločili sva se, da si bova kar sami, za praznik žena, 8.marec, podarili dva dneva švicanja, lepše povedano, dva dneva plesanja in aerobiranja. Mislim, da sem si do sedaj podarila najlepše darilo, kar sem si ga lahko.

Moram povedati, da je tukaj aerobika veliko težja in povsem drugačna, seveda mislim, v pozitivnem smislu. Jaz sem se kar namučila, da sem se naučila koreografijo, ki so nam jo prikazali inštruktorji.


Glede hip hopa pa tako. Zdej sem ponovno prišla, do spoznanja, da zelo močno pogrešam ta ples. Res je, da so bili na delavnicah sami plesalci, ki plešejo že vrsto let, ampak se me s Klaro nisva veliko obremenjevali s tem. Me smo samo uživale. Najbolj sem uživala pri Niki Kljun (Nikici). Ta ženskica pa zna plesat. Ko ona zapleše jo moraš gledati z odprtimi usti. Pa še bolj prikupna postane, ko kaj pove. Mislim, da ima super karakter, takšen kot stil plesa.

Res je bil to zelo lepo preživet vikend.

Je pa nastopila velika žalost, ko sva morali v nedeljo dopoldan domov, in zato sva obiskali le dve delavnici. Nedelja je bila še boljša kot sobota. To pa zato, ker v veliki dvorani ni bilo steparjev, pač pa ples. Ples, ples, ples.

Drugo leto sva se zmenili, da ostaneva tudi v nedeljo, celi dan. Aja, pa pozabila sem povedati, da sva v soboto obiskali vse delavnice. Bili sva do konca programa. Noro, ne?


P.S. Zgoraj je slika, kjer plešemo skupaj z Nikico. Dobro poglej, pa nas boš mogoče videl.

Ponovna združitev Tarantel!

Ja, po dolgem času, natančneje po 6 letih se Tarantela ponovno združila! Smo pridne in pridno treniramo hip hop. Vi sploh ne veste kako je prijetno, polno adrenalina, nostalgično ponovno plesati hip hop. Imam že resne pomisleke kako se bom septembra vpisala v plesno šolo, na hip hop. Sploh nisem vedela kako pogrešam ta ples.



Kaj pa naj rečem glede bab? Brez besed. Tako kot je bilo. Stari trening. Ko smo Tarantele na kupu je polno smeha, hecanja, kričanja, v glavnem nobeden stavek ne moremo normalno povedati do konca (resno).



Lepo je biti ponovno skupaj.

Drugič vam pa povem zakaj smo ponovno skupaj, kako dolgo in mogoče naložim še kakšno sliko, iz starih časov.

Tako se ne pride daleč!

Če hujšaš tako kot jaz, potem ni nikakršnih dolgoročnih uspehov. Če se 24 ur ne kontroliram (razen v spanju), samo sebe ne opominjam, da hujšam, potem ni nič. Jaz v trenutku pozabim, da npr. ne smem pojesti sadkarij. Ne verjamete? Pa vam povem. Ne vem kako naj vam razložim. Mi nekdo ponudi čokolado in jaz jo vzamem in pojem, ko pa je že v ustih se spomnem, da je to prepovedano. Grozota.

Če čez dan vsako minuto premišljujem o pravilnem načinu hranjenja potem je dan uspešen. Saj je to samo na začetku, ampak je potrebno cca dva meseca to prakticirat in takrat lahko neham premišljevato o tem, ker takrat je telo, možgani zdresirani na pravi način prehranjevanja.

Vse te tedne, ko nisem nič pisala sem bila skozi cele dneve zasedena in na tak način sem tudi pozabila na hujšanje in moj uspeh št. 1 je splavil po vodi. Razočaranje!

Danes je novi dan, novi začetek.

Sedaj pa šibam na tenis.